Evropska unija kljub madžarski blokadi obljublja trdno zavezanost Ukrajini

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je ob prihodu v ukrajinsko prestolnico sporočila, da želi z obiskom znova potrditi, da Evropa Ukrajini trdno stoji ob strani, tako finančno kot vojaško. Ob tem je napovedala, da bo EU tako ali drugače zagotovila 90-milijardno posojilo Kijevu.

"Naj bom zelo jasna. Imamo različne možnosti in jih bomo izkoristili," je na novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo v Kijevu povedala predsednica komisije. Ukrajini je tudi za naslednjo zimo zagotovila podporo s paketom v višini 920 milijonov evrov.

Spomnila je, da so se voditelji držav članic o tem dogovorili na decembrskem vrhu in da Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale. Budimpešta pa je nato zaradi prekinitve tranzita ruske nafte prek naftovoda Družba blokirala dokončno potrditev pravne podlage za izplačilo posojila.

Zelenski je danes ponovil, da je bil naftovod poškodovan v ruskem napadu in da ga bodo ruske sile verjetno ponovno napadle tudi, ko bo popravljen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarskega premierja Viktorja Orbana je pozval, naj se pogaja z Rusijo, da se ustavijo napadi na naftovod ali da se dogovori o "energetskem premirju". Von der Leyen je medtem pozvala, naj se po ruskih napadih pospešijo popravila naftovoda Družba.

Costa je Evropsko komisijo pozval, naj izvede odločitev voditeljev glede posojila. "Ukrajina lahko računa na EU. (...) Naša podpora pa sega dlje od takojšnjih potreb. Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji, saj je uspešna, demokratična Ukrajina, ki je trdno zasidrana v uniji, jamstvo za varnost vse Evrope in eden od ključnih elementov mirovnega procesa," je še dodal.

V Kijev so sicer danes odpotovali najvišji predstavniki EU, ki so v skupni izjavi potrdili podporo in spoštovanje do ukrajinskega naroda. Prestolnico Ukrajine so obiskali tudi voditelji osmih skandinavskih in baltskih držav, ki jih čaka srečanje z Zelenskim, in generalni sekretar Nata Mark Rutte. Zavzel se je za nadaljnjo vojaško, finančno in humanitarno pomoč ter trdna varnostna jamstva, zaveznice pa pozval, naj po morebitni prekinitvi spopadov zagotovijo, da bo mir trajen.

Virtualno se je ob današnji obletnici sestala tudi t. i. koalicijo voljnih. Francoski predsednik Emmanuel Macron izrazil skepso glede možnosti za dosego kratkoročnega miru. Nadaljevanje pogajanj za končanje vojne je označil za dobro, a ocenil, da "na ruski strani ni volje za dosego miru", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Britanski premier Keir Starmer je medtem dejal, da bi morale zaveznice "spremeniti narativ" in se oddaljiti od percepcije, da Rusija zmaguje v vojni.

Kmalu nova tristranska pogajanja Rusije, Ukrajine in ZDA

Nemški kancler Friedrich Merz pa je izrazil neomajno podporo Ukrajini, se zavzel za krepitev pritiska na Rusijo in ocenil, da Moskva v vojni ne zmaguje. Po videokonferenci je koalicija voljnih Rusijo pozvala, naj pristane na popolno in brezpogojno premirje, medtem ko so Kijevu zagotovili "polno in trajno podporo".

Zelenski je na srečanju poudaril, da Kijev potrebuje večjo vključenost Evrope v mirovnih pogajanjih. Ob tem je dejal, da bo v tem tednu oziroma v desetih dneh potekal nov krog tristranskih pogajanj z Rusijo in ZDA, poroča Guardian.

Mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA so podprli tudi voditelji držav članic skupine G7. Potrdili so tudi neomajno podporo Ukrajini pri obrambi njene ozemeljske celovitosti in pravice do obstoja ter svobode, suverenosti in neodvisnosti. Skupino G7 sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska.

London z največjim svežnjem sankcij proti Rusiji

Skoraj 300 novih sankcij proti Rusiji je danes v največjem paketu od začetka vojne sprejela britanska vlada. Uperjene so zlasti proti izvoznikom ruske nafte in ključnim dobaviteljem vojaške opreme za rusko vojsko. Med sankcioniranimi je tudi Transneft, ena največjih naftovodnih družb na svetu. Na seznamu sankcioniranih se je ob tem znašlo 175 podjetij naftnega omrežja 2Rivers, 48 tankerjev, več bank ter več deset posameznikov in entitet, povezanih z dobavo vojaške opreme, ruskimi jedrskimi projekti in industrijo utekočinjenega zemeljskega plina.

Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je napovedala, da bo vlada za pomoč Ukrajincem, obnovo njihove države in krepitev njene energetske odpornosti namenila dobrih 34 milijonov evrov.